PLANET SIOL.NET | Zakaj je joga dobra za naše zdravje

"To, da so drugi slabši ali da nas ogrožajo, je notranja iluzija, ki ustvarja samo napetost v nas samih in z drugimi. Jogiji to vedo." ...

Zakaj je joga dobra za naše zdravje

"To, da so drugi slabši ali da nas ogrožajo, je notranja iluzija, ki ustvarja samo napetost v nas samih in z drugimi. Jogiji to vedo."

Avtor: Neža Mrevlje, foto: Ana Kovač

S čim je vas osebno prepričala, da ste se začeli tudi strokovno ukvarjati?
Joga me je zanimala že v gimnazijskih letih. To je bilo v 80. letih, ko o tem pri nas še ni bilo veliko dostopne literature in drugih informacij. Zato sem raziskoval sam in se učil iz knjig, ki so mi bile dostopne. Vse dokler nisem deset let pozneje srečal indijskega učitelja Swamija Maheshwaranande, ki me je o vrednosti in pomenu joge v življenju dokončno prepričal.

Poznamo več vrst joge, njenih izpeljank. V zadnjem času se pojavljajo vadbe joge, ki jo izvajajo goli, popularna je joga, izvajana na 37 stopinjah, akrojoga ... So te predvsem produkt Zahoda?
Poznamo več takšnih različic joge, gre večinoma za marketinške poteze. V zadnjih dvajsetih letih je joga postala velik posel, predvsem v Ameriki. V resnih jogijskih šolah in sistemih, kjer se strokovnost učiteljev joge izgradi z večletnim izobraževanjem, se poučuje izvorna joga.

Kaj mislite, ko pravite izvorna joga? Ni po eni strani, onkraj komercialnega interesa, kljub vsemu razumljivo, da se praksa skozi čas in okolja, morda z novimi spoznanji in potrebami, tudi spreminja?
Strinjam se z vami. Dobro je, da se stvari razvijajo, prilagajajo okolju, kulturi in sodobnemu načinu življenja. Joga se dandanes zelo učinkovito prepleta z drugimi tehnikami za ohranjanje vitalnosti ter fizičnega in psihičnega zdravja. Izvorna joga pa je tista, ki ohranja temeljne, starodavne in preizkušene principe, čeprav se organsko spreminja. Takšna joga celovito deluje na telo in duha. V primerih, ki sva jih navajala, je celovitost močno okrnjena, kar je vidno tudi v učinkih vadbe. Naziv joga uporabijo predvsem za marketing.

Kako je joga prirejena zahodnemu kontekstu?
Na Zahodu se joga prodaja in je zato prilagojena na način, da je tržno zanimiva. Velikokrat izločijo določene elemente, največkrat je to meditacija, in dajejo poudarek telesnim položajem. Ker so jogijske vaje lahko včasih premalo dinamične in aktivne, dodajo elemente športa in tako nastajajo bolj intenzivne različice. Te pa so tiste, ki so na trgu bolj uspešne. Medtem ko izvorna joga nosi širše sporočilo, ima duhovno raven in je prepletena z določenimi elementi indijske kulture, delno tudi religije. Čeprav ni neposredno del hinduizma, kar je pomemben poudarek, ki sem ga s presenečenjem prevzel na letošnji svetovni konferenci v Indiji, na svetovni dan joge 21. junija, kjer je predaval tudi sam indijski premier.

Ko ste ravno omenili svetovni dan joge, ki ga je za 21. junija pred Združenimi narodi predlagal prav indijski premier Modi. Pobuda pa je naletela na močno podporo, kar 175 članic jo je sprejelo. A vprašanje, ki se pri tem odpira, je politično ozadje indijskega premierja, ki pripada desničarski nacionalistični hinduistični struji, organizaciji RSS, in je tako v nasprotju z jogijskimi načeli.
Politike premierja N. Modija ne poznam dovolj dobro, da bi ocenil, ali je svetovni dan joge uporabil tudi za politične cilje. Glede na to, da je jogo eksplicitno ločil od religije, ne vidim nobene zlorabe. Prav nasprotno. V Indiji sem ob dnevu joge v medijih spremljal pozitivne odzive številnega muslimanskega prebivalstva. Kar pa se tiče svetovnega dneva joge, sem vesel, da je predlog v Združenih narodih podprlo toliko držav. To je lep pokazatelj univerzalnosti joge.

Govorila sva o tem, kako je joga na Zahodu prirejena našemu kulturnemu okolju, vrednostnemu sistemu. V ospredju je tako predvsem njen fizični vidik, torej tudi cilj, da si s to prakso oblikujemo telo, ki bo vzdržljivo, vitalno, mladostno in gibčno. A joga ima še druge vsebine in pomene.
Ja, na Zahodu nas zanima praktična vrednost joge. Najprej za naše telo, ki z jogo postane bolj gibčno in vitalno pa tudi lepo oblikovano. Drug ključen in hitro dosegljiv dosežek ob vadbi joge je sprostitev. Za nekatere je globok občutek sprostitve pravo odkritje. Z dihalnimi tehnikami se sprostitev še poglobi, istočasno pa se z njimi občuti in harmonizira psihofizična energija. Meditacija, kot nadgradnja telesnih in dihalnih tehnik, presega tako telo kot energijo in posega v delovanje uma in zavesti. V meditaciji iščemo absoluten in popoln notranji mir ter svobodo.
Takšna izkušnja ima širšo duhovno dimenzijo, kar pa spremeni človeka in njegovo življenje.

Meditacija lahko privede tudi do osebnostnih sprememb?
Obsežna metaraziskava, ki jo je objavil dr. Bogart v ameriški znanstveni reviji za psihoterapijo, navaja, da je meditacija večdimenzionalni fenomen, ki je lahko koristen na več načinov. Meditacija, ugotavlja avtor, je povezana s stanji fiziološke sprostitve, ki zmanjša stres, tesnobo in vpliva na fizične simptome. Članek je sklenjen s pomembnim sklepom, da lahko meditacija pomembno pripomore k globoki transformaciji osebnosti, ki je cilj psihoterapije.

Kakšne so vaše izkušnje z meditacijo?
Na podlagi svojih opažanj lahko temu samo pritrdim. Nekateri ljudje se ob večletnem ukvarjanju z jogo, ki vključuje meditacijo, osebno spremenijo. Sam sem bila priča že nekaterim neverjetnim in vsega spoštovanja vrednih sprememb. Ena naših prvih praktikantk joge, moja vrstnica, ki se je zelo težko učila, je z jogo neverjetno izboljšala svoje miselne sposobnosti in prav zdaj končuje študij medicine. Kot profesor na Medicinski fakulteti sem jo šest let spremljal in občudoval njeno vztrajnost, ko ji je uspelo redno študirati ob dvakrat mlajših kolegih.

Meditacijo opisujete kot metodo za opazovanje prostora zavesti ...
Temeljni pogoj za meditacijo je sprostitev. Po tem pride umik od zunanjega sveta ter vtisov svojih čutil in nato opazovanje samega sebe. Najprej skozi telo, nato pa znižujemo mentalni prag zaznave in se približujemo opazovanju energije, dihanja.

Naslednji korak v meditaciji je opazovanje uma, kot orodja naše zavesti. Pri tem se seveda dotaknemo vprašanja, kaj je sploh zavest? Znanost na to vprašanje nima odgovora. Filozofi se njene omembe izogibajo, psiholog Sutherland pa je v Mednarodnem slovarju psihologije zapisal, da je zavest fascinanten, vendar izmuzljiv fenomen ter da je nemogoče povedati, kaj točno ta je, kako deluje ali zakaj se je sploh razvila. Nedvomno pa vsak človek izkustveno pozna svojo zavest in v meditaciji se naučimo opazovati njen "prostor". Ta prostor je seveda v celoti abstrakten in njegov del je tudi naš um. Resnično malo ljudi pa pozna delovanje svojega uma.

Skupna vadba Joge v vsakdanjem življenju (JVVŽ) v Mozirskem gaju ob 50-metrski barvni postavitvi čaker.

Na kaj natančno merite, ko pravite, da večinoma ne poznamo svojega uma?
Thomas Kida je v knjigi Ne verjemi vsemu, kar misliš opisal šest izredno pogostih napak našega razmišljanja, ki pa se jih večinoma sploh ne zavedamo. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Daniel Kahneman pa je na primer z raziskavami pokazal, da um deluje po dveh tirih – intuitivnem in racionalnem. Medtem ko smo ljudje prepričani, da so naša delovanja in odločitve racionalna, nas v resnici v veliki večini usmerja intuitivni um, ki zna sicer imeti izjemne in zelo ustvarjalne rešitve. Včasih, še posebej ko smo nezadovoljni ali prizadeti, pa intuitivni um dela prav neverjetne in naravnost absurdne napake, ki pa se jih sploh ne zavedamo.

Marketing in politika sistematično nagovarjata naš intuitivni um, saj ga čustva z lahkoto zavedejo. A če se vrneva k jogi – kar je pomembno pri meditaciji, da ob opazovanju uma postopoma spoznavamo njegovo delovanje. Ob tem se ga naučimo tudi usmeriti in umiriti.

Pravite, da nismo le svoj um.
Nedavno sem bral knjigo How to Create a Mind avtorja Raya Kurzweila, ki odlično opisuje delovanje prefrontalnega korteksa pri sesalcih, primatih in človeku. Avtor trdi, da je um neposreden rezultat delovanja tega dela možganske skorje. Menim, da se človek ne more resnično poznati, če ostaja le na ravni uma, tega razmišljujočega stroja. Treba je iti stopnjo više, v področje zavesti, kjer je um le eno od orodij. V meditativnem prostoru zavesti lahko opazuješ svoj um, čute in čustva. Um ne zna biti prisoten v sedanjem trenutku, saj ves čas analizira preteklost in načrtuje prihodnost, sedanji trenutek pa je edino, kar v resnici imamo. Um je odličen služabnik in slab gospodar.

Napačno si je predstavljati, da meditacijo predstavljajo trenutki brez misli?
Del meditacije so tudi trenutki brez misli, vendar misli ne moremo načrtno ustaviti. Če jih želimo ustvariti, ustvarimo močno napetost - kot če bi zajezili reko. A jez se bo s časom napolnil, prelil. Misel, da ne mislim na nič, je sama po sebi misel. Z meditacijo um usmerjamo na prav poseben način. Z njeno pomočjo se tako nekega dne, nenačrtovano, "zgodijo" tudi trenutki brez misli, celo brez vsebine zavesti, kar je neverjetno polna in osvobajajoča izkušnja.

Kako se s pomočjo joge soočati z vsakdanjimi skrbmi?
Ob življenju z jogo se sčasoma naučimo obvladovati vsakdanje skrbi, čeprav joga ne ponuja čudežnih in hitrih rešitev. Včasih pomaga načrtno usmerjanje uma, kar se naučimo pri meditaciji, ob drugih primerih pa pozitivne afirmacije, dvigovanje samopodobe in duhovni pristopi, kot je na primer prepustitev višji sili. V jogi imamo tudi močno tehniko, ki se imenuje sankalpa – to je "seme misli", ki ga vsadimo v zavest v globoko sproščenem stanju in potem negujemo z meditacijo, da se začne uresničevati. Ob tem je zelo pomembno, da si ob tem ne pustimo, da bi nam na tak način kdo drug vsiljeval njegove misli.

Joga je način življenja?
Za tiste, ki se globlje ukvarjajo z njo, je joga način življenja, saj vpliva na tok dneva, misli, delovanje in odnose.

Sprejemanje je eno od načel, tudi bivanja, ki jih podaja ta praksa?
Odprtost in strpnost sta, polega nenasilja, osnovni načeli joge. Sprejemanje drugačnosti, drugih religij in etničnosti, to je temeljni družbeni princip, ki lahko spremeni naš način kolektivnega bivanja. Če bi bil človek strpen do drugačnih ljudi, drugih kultur in religij, potem bi se naša družba bistveno spremenila. Saj kot je napisal že Gandhi: Bodi sprememba, ki jo želiš videti. Ne nazadnje pa je ključno pri tem sprejeti tudi samega sebe.

Kako opredeljujete ego?
Gre za podoben, čeprav nekoliko manj izmuzljiv pojem kot zavest. Menim, da je ego, občutek individualnosti, za preživetje nujno potreben. Pri jogi poskušamo preseči negativne vidike ega, kot sta egoizem in egocentrizem. Ta dva spodbujata vojne in konflikte. To, da so drugi slabši ali da nas ogrožajo, je notranja iluzija, ki ustvarja samo napetost v nas samih in z drugimi.

Obstajajo tudi asane, jogijske vaje, za utišanje ega? Bojevnik na primer?
Bojevnik je primer vaje za zviševanje samozavesti, samopodobe - vendar ne več vrednosti. Utišanje omenjenih negativnih vidikov ega je mogoče samo s transformacijo osebnosti. In kot smo že ugotovili, meditacija lahko prinese tudi to.

Delo z energijo je prav tako pomemben del joge?
Joga zelo subtilno obravnava energije v telesu in jih simbolično prikaže skozi energetske centre ali čakre. Teh se pri jogi dotikamo skozi različne meditativne tehnike. Ker je težko govoriti o energijah, to joga simbolično interpretira skozi slike čaker. Prav v tem času si lahko v Mozirskem gaju ogledate instalacijo osmih glavnih energetskih centrov.